Naj vrže kamen, kdor ima preveč denarja!

Če smo z izdatnim financiranjem zdravstvenih storitev razkrivali meje javnega zdravstva, smo veliko manj velikodušni, ko gre za prosveto ali upokojence.

Če je bil interventni zakon za skrajševanje čakalnih dob zgodba o uspehu, četudi so se čakalne dobe podaljšale, je bilo dovolj subvencioniranja stroškov za oskrbo starejših v domovih. Denar je pač sveta vladar, nekateri ga nimajo, drugi ga imajo premalo, nihče na glas ne govori, da ga ima dovolj, ali bog ne daj, preveč. Ali pa naj tisti prvi vrže kamen.