Strašno hudi

Ivana Djilas

»Neskočno lažje je pisati, ko ni vse v redu,« zapiše gledališka režiserka, kolumnistka in pisateljica Ivana Djilas v svoji zbirki esejev A si lahko vsaj enkrat tiho (založba Goga, 2022). Toda tudi takrat, ko ni vse v redu, še ne pomeni, da je pisati kakor koli lahko in da se besede kar same stresajo iz rokava in potem samodejno sestavljajo v povedi, iz povedi v eseje, iz esejev v zbirko. Ne, nedvomno je težko, ker tudi mora biti. A naposled se sestavi. Kako jo to, da »ni vse v redu«, poganja pri...

Tilen Travnik

Še preden vzamemo zalet za skok v naslednje leto, se dajmo za pol urice ustavit še pri letošnjem zadnjem podkastu iz družine Strašno hudi. Mogoče bo tokrat še najbolje, da se usedemo kar za obloženo mizo in se skupaj s Tilnom Travnikom mastimo s pečenko, kakršno ustvarja. Dobesedno ustvarja. Tako da če še iščete ideje za novoletno pojedino … le prisluhnite. Tilen je sicer diplomirani tehnolog živilstva, pa poznavalec konceptov agilnega vodenja in vitkega podjetništva, dolgo javnosti najbolj znan...

Vesna Lemaić

Pisateljica Vesna Lemaić je avtorica večkrat nagrajenih kratkih zgodb in romanov, tokrat pa v podkastu govori o svoji najnovejši knjigi kratkih zgodb Trznil je, odprla je oko (izšla pri založbi Mladinska knjiga). Sedem zgodb je v knjigi stkanih tako, da že tvorijo roman, in zastavljenih tako, da v njih sledimo razvoju odnosa med dedom in vnukinjo. Ded in vnukinja nista povsem izmišljeni osebi in tudi nista povsem resnični osebi. Nenazadnje avtorica v uvodnem stavku navede, da so osebe in dogodki...

Jernej Polajnar

S strašno hudim Jernejem Polajnarjem, biologom in wikipedistom, smo tokrat reševali komunikacijske zadrege, ki bi jih sicer imeli med druženjem z žuželkami. Jernej, zaposlen na Nacionalnem institutu za biologijo, je namreč nekakšen interpret njihovega jezika, saj jim že vrsto let precej konkretno prisluškuje in ugotavlja, kaj si imajo povedati. Bi pa veljalo povedati, da ti živi in živahni predmeti njegovega preučevanja seveda nimajo jezika in glasilk, so pa razvili »govor« tako, da se tresejo; ...

Jožica Avbelj

»Ko je Petra rekla, da bi o meni napisala knjigo, se je meni to najprej zdelo hecno, no, potem pa sem rekla: ‘Ja, no, pa dejva!’ Potem pa je bilo tako, da sva se malo dobivale v moji garderobi, malo v njeni, snemala je vse, kar sem govorila, potem pa je morala malo spucati ta moj govor, ker preveč tujih besed uporabljam, preveč nekih vzklikov. Treba je bilo malo ‘smanjit doživljaj’, kakor se temu reče,« je nastajanje svojega biografskega romana Joži opisala igralka in dolgoletna profesorica na a...

Eva Matjaž

Eva Matjaž je neodvisna raziskovalka, ki že dve desetletji deluje na polju dela, pri čemer spremlja pojav naraščajoče prekarizacije, preverja potenciala ustvarjalnih skupnosti, pasti in priložnosti ekonomskih modelov. Je tudi soustanoviteljica Poligona, znamenitega prostora so-delovnaja in sodelovanja. Ko so se zaprla njegova vrata v Tobačni tovarni, je že zaslutila, na katera nova lahko potrka. Med drugim je spomladi predstavila rezultate večletne raziskave, ki je pokazala, da vse več delavcev ...

Irena Svetek

Z malo domišljije se da na vratu čutiti volčjo sapo. Toplo, vlažno in z vonjem po zemlji. Je grozeča in preteča, a hkrati tudi domača in prijetna. K sreči imamo v rokah roman in nismo kje v divijini, kjer bi si iz oči v oči zrli v zverjo. Nevarnost je tam zunaj in, kot se pokaže v psihološkem kriminalnem romanu Beli volk, smo si nevarni predvsem ljudje, nekako tako kot v reklu človek je človeku volk . Kakšni volkovi smo si si ljudje, kaj si povzročamo in kakšna notranja vnema ter zunanje okolišč...

Dino Pešut

»Pesem [...] mi pomaga pri boju s tesnobo, daje mi smisel, pisanje je majhna zmaga nad sramom,« zapiše hrvaški pisatelj Dino Pešut v romanu Očetov sinko. Kakšno supermoč ima poezija ali umetniško ustvarjanje na sploh, kako lahko vsakomur pomagata, da se dvigne nad tesnobo in pomaga zajeziti sram? Očetov sinko je sicer prvoosebna pripoved mladega geja, Zagrebčana, soočenega z neprijetno novico o očetovi bolezni, ki se nenehno sooča tudi sam s seboj. Biti ali ne biti pesnik? Se povezati z očetom, ...

Gorazd Božič

Urban Lečnik Spaić

Dijana Matković

Dolge noči za kuhinjsko mizo. Računalnik, pisanje, družba muc, brez ljudi. To je le grob oris ustvarjalnega procesa Dijane Matković. »Bolj kot oris procesa ali priporočilo, je to lahko opozorilo, česa ne početi, ker je bilo zelo nezdravo: ponoči sem delala, ful enih redbulov spila, pivo, cigarete …« Dijana Matković pravi, da je bilo obdobje pisanja precej intenzivno. »Na trenutku se mi je zdelo, da grem tako daleč z intenzivnostjo in ob tem nekakšno avtodestruktivnostjo, da bom pač na neki točki...

Zamolčane zgodbe: Vesna Mikolič

Sogovornica tokratnega podkasta doktorica Vesna Mikolič je izjemna poznavalka besed. Je jezikoslovka, profesorica slovenskega in italijanskega jezika, tudi esejistka in publicistka, pa predstojnica Inštituta za jezikoslovne študije ZRS Koper in predavateljica na katedri za slovenski jezik in književnost Univerze v Trstu. Da so besede njen čarobni svet, je vedela že zgodaj: »Spomnim se, koliko mi je pomenilo, ko sta mi mama in oče po odličnem spričevalu v prvem razredu uresničila željo in mi kupi...

Goran Vojnović

Mogoče ste tudi vi med nami, ki se romana Pod svobodnim soncem, s podnaslovom: povest davnih dedov spominjate kot … neskončnega. V šolski knjižnici je bil med debelejšimi knjigami in prav zaradi tega se je marsikdo obotavljal, preden ga je vzel v roke. Ampak ta neskončnost je ob branju dobila drugo dimenzijo. V širine panonskega prostora se je dalo strniti ogromno življenja … in bojevanja … pa tudi idejo o svobodi. Prav ta roman, ki ga je pred več kot 100 leti mojstrsko napisal Fran Saleški Finž...

Zarja Muršič

Doktorica biologije in evolucijske antropologije —- V novo, zdaj že 4. sezono podkasta Strašno hudi, se prebujamo z Zarjo – čeprav ne s tisto, rdečkasto svetlobo, ki nas tako rada obdari ob jutrih in večerih, pač pa s tisto drugo, ki močno žari kot razlagalka epidemije vse, od kar se je v naš svet zavlekel koronavirus. Strašno huda Zarja Muršič v medijih in na družbenih omrežjih vztrajno, dosledno, z enormno mero potrpežljivosti in dostojanstva do vseh vpletenih pojasnuje vse možne vidike tega v...

Zamolčane zgodbe: Iztok Simoniti

Ko se ti literatura enkrat zapečati v DNK, potem se je nikoli več ne rešiš. To se je zgodilo, kot sam pravi, tudi našemu tokratnemu sogovorniku, diplomatu, pravniku in esejistu Iztoku Simonitiju. Zgodilo se je že v otroštvu, ko je prebiral pravljice, ki jih je našel na domačih knjižnih policah, in po dolgem in po čez Karla Maya. Hitro je bilo jasno, da poti nazaj ni več; a saj si je niti ne bi želel. Knjige so njegov svet in tega še dandanes rad spoznava od začetkov, zlasti od grške dramatike do...

Miha Šalehar

Ob branju avtobiografske knjige bralca kaj hitro zagrabi občutek, da ga njen pisec prijazno prime za roko, odpre vrata svoje zasebnosti in povabi v svoj svet. Tokrat smo se v podkastu oprijeli roke Pustolovca zmote, avtorja »patetičnega priročnika za razumevanje priletnega alfa samca« (izšel pri Mladinski knjigi). Izza zavese, ki je zastirala tega pustolovca, je stopil radijski voditelj, prepoznavni glas Vala 202, Miha Šalehar. Z njim smo stopili v svet, v katerem je pisal samoanalize in razmišl...

Milanka Fabjančič

Ilustratorka in delovna optimistka —- Strašno zabavno je delati salte, če jih znaš, in loviti ravnotežje; toliko bolje, če se pri tem ne zvrneš, kot si dolg in širok. Drobne zmage. Te so toliko bolj pomembne, ko se kakšne zoprne naravne in družbene sile obrnejo proti nam in nam spodnašajo naša tla pod nogami. A se ne glede na vse, ne da spregledati tudi dobrih sil. Takšnih, ki sicer ne ignorirajo dejstva, da se svet krha, da se ne blešči, da marsikaj tudi močno zaudarja, a znajo iz njega izvleči...

Urša Zabukovec

Zakaj imamo ljudje in večina živalskih vrst dve očesi, vidimo pa eno podobo, eno sliko pred seboj? Med drugim zato, da možganom olajšamo naporno delo pri procesiranju informacij zunanjega sveta. Esejistka, kolumnistka in prevajalka Urša Zabukovec nam odpre oči drugače. V uvodu svoje zbirke kolumn Levo oko, desno oko (Kud Logos) se namreč nasloni na nemško teologijo in pojasnilo, da ima tudi ustvarjena človekova duša dve očesi. Prvo nam daje zmožnost zreti v večnost, drugo pa gledati v čas in ust...

Zamolčane zgodbe: Maja Gal Štromar

»V moji glavi igra po mojem 20 orkestrov in vsi člani orkestra so vsak iz drugega konca sveta, « pravi Maja Gal Štromar o občutkih, ki jo prevevajo, ko se usede k pisanju. A če v sebi nosi ustvarjalni direndaj, ki poganja njo in romaneskne junake, pa mora biti, ko ustvarja, zunaj nje tišina. Tako, pravi, je tudi lažje slišati. Maja Gal Štromar je pesnica in pisateljica, igralka, prevajalka, gledališka pedagoginja, dramatičarka, scenaristka, moderatorka, režiserka. Je avtorica štirinajstih litera...

Rawley Grau

Nedvomno so obvezni zajeten kup slovarjev in slogovni priročnik pisanja, dobro denejo še čaj ali kava ... To so ključne sestavine na mizi marsikaterega prevajalca. Tokratni sogovornik Airbeletrininga podkasta, prevajalec in letošnji Lavrinov nagrajenec, Rawley Grau, pa mednje doda še mački - dva priročna grelca. Manjka še kakšna pomembna začimba, da se naposled skuha prevajalska mojstrovina? Nedvomno, pri sebi mora imeti vsaj knjigo, ki jo prevaja, kamen iz Save, ki služi kot obtežilnik, da se m...

Zamolčane zgodbe: Miljana Cunta

Iz malega zraste veliko. Mala je najprej videti beseda, dokler se ne razraste v knjigo, ali prva knjiga na polici, ki se čez čas naposled razširi v knjižnico. Od tam pa se odpirajo pogledi v najrazličnejše svetove, ki so nam vedno na voljo, le knjigo moramo odpreti in obrniti kakšno stran. Vsakemu bralcu pa njegova lastna knjižnica pomeni še vse kaj drugega. Pesnica, prevajalka in avtorica publicističnih besedil Miljana Cunta, ki je v središču tokratnega, zdaj šestega podkasta Zamolčene zgodbe, ...

Zamolčane zgodbe: Miriam Drev

Njen ded ji je rad pravil zgodbe in, kot pravi, je bil fantastičen pripovedovalec, z babico pa sta ji tudi kupovala knjige. Miriam Drev v podkastu Zamolčane zgodbe razkriva, kako zelo je že v zgodnjem otroštvu potrebovala besede, knjige, branje, pripovedovanje. Ne samo potrebovala, tudi dobivala jih je. Nič kaj drugače ni bilo pozneje, ko besed ni le užila, ampak jih je začela kot prevajalka prenašati iz enega v drugi jezik, kot pisateljica z njimi kovati svoja literarna dela, z njimi pa imela o...

Andrej E. Skubic: Krasni dnevi

Nekega dne je pisatelj in prevajalec Andrej E. Skubic v časopisu na praviloma kar najbolj branih straneh, v zapisih iz črne kronike, zasledil novico o tem, da je moški domnevno ubil svojo ženo, truplo pa je videla ženska, ki je z njim pozneje preživela noč. Kdo je bil moški, kdo je bila umorjena žena in kdo ženska, ga ni posebej zanimalo. Tudi policijska preiskava ne. Se je pa novica razrasla v roman, v delo, ki je dobilo naslov Krasni dnevi. Skubic je vanj zajel tri medsebojno prepletene izkušn...

Mateja Ratej: Svastika na pokopališkem zidu

Trideseta leta minulega stoletja so z varne časovne razdalje videti kot vakuum, hipno zatišje pred nevihto, ki je sledila z drugo svetovno vojno. Zakaj to obdobje še zdaleč ni bilo tiho in kakšne ideje so vrele že tedaj, v svoji novi knjigi Svastika na pokopališkem zidu obravnava zgodovinarka z inštituta za kulturno zgodovino ZRC SAZU Mateja Ratej. Svoj poklicni pogled je usmerila v obdobje, ko je hitlerizem našel prostor tudi v širši okolici Maribora. Kakšen je bil njegov obraz, je ugotavljala ...

Zamolčane zgodbe: Tanja Tuma

Pisateljica Tanja Tuma je vsaj dvakrat začela iz nič, v drugo celo iz pepela. Ko je zagorelo v stari kmečki hiši, kjer je živela, so se vse dotlej zbrane knjige, spremenile v prah. Toda iz tega pepela se je dvignila nova hiša, v njej pa tudi nova osebna knjižnica. Življenje anglistke, francistke, urednice, založnice in v zadnjem času predvsem pisateljice je očitno podloženo s knjigami. Pa ne le z njihovim nakupovanjem, zbiranjem in razprostiranjem po policah, temveč v resnici z branjem, vse bolj...

#OštrovPodkast: Zavore za laži

Tokratna objava je pravzaprav poobjava. Podkast je nastal na Oštru , centru za preiskovalno novinarstvo v jadranski regiji. Zaradi vsebine, ki je ne bi bilo brez strašno hudih sogovornikov, pa se zdi povsem na mestu, da ga delimo tudi tu z vami. Vrelca dezinformacij ni mogoče ustaviti, ga je pa najbrž mogoče zajeziti. V pogovoru z gosti v drugem podkastu iz rubrike EUformatorka nas je zanimalo, kako to storimo. V podkastu smo ob vstopu v drugo leto življenja s koronavirusom razpravljali o širjen...

Katjuša Kovačič

Plesalka, akrobatka, igralka, capoeiristka, sinologinja — Strašno huda Katjuša Kovačič s svojim telesom povezuje Brazilijo na enem koncu sveta in Kitajsko na drugem, vmes pa se razteguje še čez Slovenijo. A to ne pomeni, da je megalomansko bitje, ki bi lahko z obema rokama objelo ves planet. Čeprav v prenesenem pomenu to drži. Katjuša je namreč akrobatka, igralka, capoeristka (zato Brazilija) in plesalka. Katjuša je tudi sinologinja (zato Kitajska), čeprav spoznavanje kitajskega jezika, kulture ...

Simona Škrabec: Vračam se iz gozda z obarvanimi rokami

»To je najtežja stvar, ki jo lahko počneš v življenju. Zaradi tega, ker srečuješ samega sebe,« je o prevajanju lastnega literarnega prevenca Vračam se iz gozda z obarvanimi rokami v podkastu povedala avtorica Simona Škrabec. Najprej je bil namreč objavljen v katalonščini. V katalonščini pa zato, ker avtorica živi vsaj dvojno življenje. Vrača se domov, v Slovenijo, a živi v Barceloni, kjer tudi dela, in sicer na tamkajšnji univerzi. Poleg tega Simona Škrabec piše eseje in prevaja. Prevaja veliko....

Zamolčane zgodbe: Meta Kušar

Berite Meto Kušar. Napadeni boste. Cepetali boste. In globoko hvaležni boste Za njeno Neznosnost. Tako je ob izidu pesniške zbirke Ljubljana pesnici in esejistki Meti Kušar zapisal Tomaž Šalamun. Ko se vržeš v njeno poezijo in njeno delo, veš, kaj je imel v mislih. Ni presenetljivo, da avtorica za seboj pušča dolge sledove. Njen zamah s peresom ni neopazen, površen ali medel, v poezijo se vrže vsa. “Lahko je naporno kot hoja ali tek, a je blazno v redu, ko to narediš,” pravi sama. In naredila je...

Avgust Demšar

»Nujno obvestilo: Zaradi umora današnji dogodek v Mestni knjižnici Kranj odpade.« Kogar je sporočilo zmrazilo, hitro pristavimo, da je povsem izmišljeno. Umora ni bilo. Dogodek smo seveda izpeljali. Še več, na njem se nam je pridružil Avgust Demšar, pisatelj, ki je svoje odmevne detektivske romane o primerih inšpektorja Vrenka pretopil tudi v čisto svežo TV serijo. Z njim se je v Mestni knjižnici Kranj pogovarjala novinarka Oštra, centra za preiskovalno novinarstvo v jadranski regiji, in avtoric...