Gost akademik, večkratni doktor znanosti Jože Krašovec, biblicist, filozof in teolog nam bo skozi prizmo Svetega pisma predstavil odnos do dela. Kaj je o tem zapisano v Stari in Novi zavezi? Akademik Krašovec bo spregovoril tudi o tradiciji vzhodnega krščanstva, kako se pravoslavni kristjani spominjajo Kristusove zmage na smrtjo in kje je zastal ekumenski dialog med kristjani?
V oddaji Sedmi dan bomo govorili o judovskem prazniku pasha. Gre za pomemben praznik, pri katerem se Judje spominjajo osvoboditve iz egiptovskega suženjstva, o kateri poroča Stara zaveza. Tudi Jezus je pri zadnji večerji obhajal pasho, zato ji pravimo kar judovska Velika noč. Zakaj je simbol praznika nekvašen kruh, kaj je seder in kako se sploh obhaja pasho boste lahko izvedeli v pogovoru z zgodovinarjem dr. Renatom Podbersičem ml.
Tematika umetne inteligence je v zadnjem času zelo pomembna. Kaj sploh to je in kako vpliva na naše vsakdanje življenje in aktivnosti, ter k čemu nas spodbuja? Kako iskati stečišča, med to vrsto inteligence in kakšen vpliv ima na teologijo in Cerkev? O tem z profesorjem dr. Bojanom Žalcem.
V začetku prihodnjega meseca bomo praznovali praznik dela, ki je tudi državni praznik. Delo in spoštovanje do dela je del vsake religije. Delo je vrednota skozi celotno zgodovino. Pogled nanj pa se je spreminjal. V naš studio smo povabili teologa dr. Sebastijana Valentana, sodnika pri Metropolitanskem cerkvenem sodišču v Mariboru in sodelavca Inštituta za kanonsko pravne vede pri Katedri za cerkveno pravo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani.
Adventistični pastor iz Maribora in predsednik Slovenske krščanske adventistične cerkve mag. Zmago Godina govori o delovanju povelikonočnega božjega usmiljenja. So kristjanke inkristjani v praksi nosilci sočutnih bližin, upanja in ljubezni?
Kako ponotranjiti vstalega Kristusa, zakaj nas lahko velikonočni prazniki znova nagovorijo, kakšna so delavna opravila duhovnikov v tem času in zakaj je to tudi čas, ko je dobro spet v roke vzeti evangelijske zapise. O vsem tem se bomo pogovarjali z našim gostom dr. Gabrielom Kavčičem, ki opravlja tudi mesto tiskovnega predstavnika Slovenske škofovske konference.
Cvetno nedelja povezujemo z Jezusovo potjo, zelenjem in petjem hozane. Kako je ta praznik povezan s pripravami na Veliko noč, kako so jo obhajali v zgodovini in kako danes? Kaj je temeljno sporočilo? Kako se praznovanje odvija v slovenskih župnijah in kako v bolniški župniji, kjer deluje naš tokratni sogovornik župnijski upravitelj Anže Cunk.
V postnem času so katoličanke in katoličani v Sloveniji dobili nov prevod Svetega pisma, svoje temeljne verske knjige. Gre za prvo celotno izdajo novega prevoda knjige knjig iz izvirnih jezikov; pravijo ji tudi jeruzalemska ali katoliška izdaja. O razlikah med standardnim prevodom Svetega pisma iz sredine devetdesetih let prejšnjega stoletja in najnovejšo izdajo premišljujejo prevajalec, teolog Jože Krašovec, celjski škof Maksimiljan Matjaž in novomeški škof Andrej Saje.
Sociolog dr. Roman Kuhar in teolog dr. Gabriel Kavčič o teoriji spola. Kaj je teorija spola? Ali je to znanstvena teorija ali politični koncept? Kako je biološki spol družbeno konstruiran? Zakaj imajo mladi vse več težav na področju spolne identitete?
Že nekaj let smo priča pojavu izmišljenih religij, ki sprožajo različne odzive v družbi. Ali se ustanovitelji in člani izmišljenih religij norčujejo iz tradicionalnih religij; so družbena šala, ali pa izmišljene religije odpirajo tudi legitimna vprašanja o naravi in vlogi religije v sodobnem času? Kakšen je današnji vernik v zahodnem – močno sekulariziranem svetu, kako veruje, o vsem tem z rednim profesorjem religiologije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani dr. Alešem Črničem.
Gost naše tokratne verske oddaje je murskosoboški škof dr. Peter Štumpf, ki je tudi podpredsednik slovenske škofovske konference. Govorili bomo o sinodalnih prizadevanjih za bolj duhovno prebujeno Cerkev pri nas in v svetu, še posebej v Evropi.
Postni čas je tudi posebno liturgično obdobje v cerkvenem koledarju. Seznanili se bomo o liturgični glasbi, pepelnični sredi, posebnostih postnih nedelji. Kako se to obdobje odvija pri nas na slovenskih tleh in kako skozi zgodovino in kaj ta poseben čas prinaša kristjankam in kristjanom.
Kako religija in kultura vplivata na duhovnost skozi prizmo krščanske duhovnosti? Kako duhovnost na religijo in kulturo? Kako razvijati duhovnost, ki bo zmožna ustvarjati medreligiozni in medkulturni dialog v današnjem času? O teh vprašanjih premišljuje p. dr. Ivan Platovnjak.
V Evropi je čedalje več verske nestrpnosti. Zakaj prihaja do novih verbalnih in fizičnih napadov na različne skupnosti, kje se meja svobode govora konča in kako versko življenje vpliva na razvoj družbe? Priča smo vse hujšim oblikam kristjanofobije, antisemitizma in islamofobije, ki jim ni videti konca. Oddajo, ki odpira prostor za razmislek o pomenu religij v Evropi je v pogovoru s katoliškim duhovnikom in filozofom dr. Edvardom Kovačem pripravil Nejc Krevs.
V zadnjih dneh tega meseca obeležujemo edinosti kristjanov. Dialog med kristjani je zelo pomemben. Kaj simbolizira ta teden v letu in čemu nas spodbuja? Kako iskati med kristjani stečišča, ki povezujejo? Kaj nas bogati in kaj vse smo in bomo še naredili v tej smeri? O tem z upokojenim beograjskim nadškofom Stanislavom Hočevarjem.
Kdo je bil Ciril Jeruzalemski? Zakaj je pomemben za zgodovino krščanstva? Njegovo poglavitno delo: Krstne in mistagoške kateheze je pravkar izšlo v slovenščini. Eden od prevajalcev tega dela iz grščine v slovenščino Benjamin Bevec, duhovnik iz redu jezuitov, bo odgovoril na omenjeni vprašanji in pojasnil vsebino Cirilovih katehez, ki so bile v sredini 4. stoletja v Jeruzalemu namenjenem katehumenom. Kdo pa so bili sploh pripravniki na krst v omenjenem obdobju?
V tem mesecu v evangeliju večkrat beremo o darovanju Jezusa Kristusa o besedah, ki je prišel kot "Jagnje Božje." V katoliški Cerkvi, ga ponazarja evharistija. To liturgično dejanje predstavlja temeljno poslanstvo Cerkve, prinaša Kristusa. Kaj pa je globlji pomen teh besed, ki jih najdemo v evangeliju, kaj nam sporočajo? Kakšno vlogo ima pri tem cerkveno občestvo in kako lahko ta nauk uresničuje. Kako je treba to evharistijo, živeti na vseh področjih v vsakdanjem življenju? O tem dr. Matjažem Cel...
Izbor odlomkkov nekaterih oddaj Sedmi dan v letu 2023.
Ob koncu leta bomo govorili o teoloških premisah poslavljanja od starega in sprejemanju novega. Kakšna so eshatološka pričakovanja v judovsko-krščanski tradiciji, nas Sveto pismo opominja na konec časov in kako razumeti našo končnost in minljivost v toku Božjega načrta? Novinar in voditelj Nejc Krevs gosti štirikratnega doktorja, biblicista in akademika Jožeta Krašovca.
Pred letošnjim praznikom rojstva Jezusa Kristusa, Gospodovega učlovečenja, je slovenski knjižni trg, teološka misel v slovenščini, bogatejši za novi prevod spisa O učlovečenju, ki ga je 4. stoletju zapisal eden od največjih mož krščanske antike, cerkveni učitelj Atanazij Aleksandrijski. Omenjeno delo pod je prevedel teolog, raziskovalec in prevajalec zgodnjekrščanske književnosti mag. pater Jan Dominik Bogataj. Kdo je bil Atanazij, kakšna je vrednost njegovega spisa O učlovečenju za krščanstvo?...
Naš gost je 77-letni doktor Evgen Bavčar - slepi umetnik, pisatelj, konceptualni ustvarjalec in fotograf. Razpet je med svojima dvema domovinama: med Francijo in Slovenijo, med Parizom in Lokavcem pri Ajdovščini. Z njim se bomo pogovarjali o njegovem doživljanju presežnega, svetega in Božjega.
Raziskovalci poudarjajo, da nas ogroža nevarna bolezen – osamljenost; in ta občutek osamljenosti se v prazničnih dneh pri ljudeh še bolj okrepi in kot vemo, je v tem času veliko samomorov. O tem, zakaj se mlade generacije počutijo bolj osamljene kot starejše, in to v digitalni dobi, z moralnim teologom dr. Romanom Globokarjem.
Začenja se advent. Zakaj vsako nedeljo prižgemo svečko, kako se duhovno pripraviti na prihod Božiča, kakšne so potrošniške pasti, ki nas odvračajo od veselega pričakovanja Jezusovega rojstva in kaj nam sploh pomeni Advent? O teh vprašanjih se bo Nejc Krevs pogovarjal s predavateljem na TEOF, katoliškim duhovnikom dr. Matjažem Celarcem.
V oddaji gostimo profesorja s Pravne fakultete Univerze v Mariboru dr. Boruta Holcmana, tudi nekdanjega katoliškega duhovnika. Govorimo o praktičnem krščanstvu kot odgovorni odločitvi za ljubezen in svobodo.
Od 30. novembra do 12. decembra letos bodo Združeni narodi organizirali 28. konferenco o podnebnih spremembah v Dubaju. Na tej konferenci bodo pomembno vlogo imeli tudi verski voditelji iz različnih cerkva in verskih skupnosti. Udeležil se je bo tudi papež Frančišek, ki od začetka svojega pontifikata izraža skrb za ekologij, med drugim je izdal nekaj pomembnih spodbud s tega področja. Z dr. Igorjem Bahovcem iz Teološke fakultete Univerze v Ljubljani o Frančiškovem čutu za varovanje okolja in odg...
Pred kratkim je potekal Mednarodni simpozij z naslovom: »Vpliv religije na politiko in javno življenje na Bližnjem vzhodu«. Na njem so predvsem iz teološkega vidika spregovorili avtorji znanstvenih del s področja Svetega pisma, Korana in Abrahamskih religij. Naš gost bo dr. Samo Skralovnik s Katedre za Sveto pismo in judovstvo Teološke fakultete Univerze v Ljubljani.
Letos mineva 300 let od rojstva Števana Küzmiča, evangeličanskega duhovnika, pisatelja, prevajalca in učitelja. Njegov prevod Nove zaveze iz grščine v prekmurščino je življenjsko delo. S tem prevodom je prekmurščini postavil knjižne temelje, predvsem pa vernicam in vernikom omogočil branje božje besede v maternem jeziku. O Kűzmičevi skrbi za podajanje božje besede v materinščini evangeličanski duhovnik iz ljubljanske evangeličanske gmajne mag. Geza Filo.
Reformacija je zaznamovalo tudi slovenski narod. Prišlo je do številnih sprememb v krščanskem svetu. Kaj so spremembe prinesle do danes in kako se lahko vsi krščanski verniki trudijo graditi slogo in dialog, da skupaj iščejo točke, ki povezujejo in ne ločujejo? Kaj vse je ključno za gradnjo kakovostnih odnosov in kako v prihodnosti ohranjati to moč ekumenizma in zakaj je danes dialog tako zelo pomemben? O teh vprašanjih se bomo pogovarjali z zgodovinarjem dr. Simonom Malmenvallom.
Dr. Sami Al-Daghistani, raziskovalec in predavatelj na Norveški šoli za teološke, religijske in družbene študije v Oslu, o zbirki esejev Islam in ljubezen s podnaslovom Pričevanja o arabsko-islamski intelektualni zgodovini. Avtor skozi ljubezen kot občečloveški koncept in skozi zgodovinska, filozofska, mistična in ekonomsko-pravna vprašanja razgrinja predsodke o islamu, ki ga številni na Zahodu povezujejo predvsem z nasiljem, terorizmom in zatiranjem žensk.
Kaj danes mladim pomeni vera, kako jo udejanjajo v vsakdanjem življenju, katere vrednote izstopajo pri njih v tem sekulariziranem svetu, kaj jim pomeni udeležba, pri cerkvenem bogoslužju in katera svetopisemska besedila so jim blizu, o tem z Aleksom Birso Joganom iz Katoliške mladine v Sloveniji.
