V oddaji smo gostili direktorja občinskega podjetja Mestne nepremičnine Ranka Šmigoca. Tema pogovora je bila urejanje mariborskega griča Piramida oz. bodoča vinska zgodba, ki jo snuje vodstvo mariborske občine.
Mariborsko območno združenje Rdečega križa in Mariborska kolesarska mreža sta to poletje zagnali projekt »Sklenimo krog«. Gre za zbiranje odvečnih koles, ki jih bodo tudi s pomočjo prostovoljcev obnovili in namenili socialno šibkejšim. S projektomom pa želijo tudi preprečiti, da odvečna kolesa končajo kot odpadek!
Torkova Poletna radijska tribuna je bila turistično obarvana. Spraševali smo se, ali se je turizem znašel na točki preloma in tudi, ali je danes še dovolj zelena trajnostna usmeritev ali pa je že čas za korak naprej: za regenerativni pristop, ki temelji na ideji, da je s svojo dejavnostjo treba okolju vračati več, kot smo iz njega vzeli, torej skrbeti tudi za napredek krajev in mest.
V Gornjih Petrovcih na Goričkem je okoli trideset mladih astronomov prejšnji teden več dni pozno v noč opazovalo vesoljska telesa in pojave, čez dan pa so jih spoznavali v teoriji in izvajali eksperimente. Astronomsko društvo Kmica je pripravilo že 28. astronomski tabor, ki so se ga udeležili mladi iz vse Slovenije. Tudi njihovi mentorji so ljubezen do te vede krepili že kot učenci in dijaki in so ji ostali zvesti tudi kot študenti. V reportaži ste slišali, kako smo se družili in kaj si mislijo ...
Geodetska uprava je zaključila postopek obveščanja lastnikov o novih posplošenih vrednostih nepremičnin. Te se uporabljajo v številnih upravnih in pravnih postopkih, tudi morebitni prihodnji obdavčitvi. Številne pa so presenetile po mnenju mnogih previsoke ocene. Kako so bile narejene, kaj za lastnike pomenijo in ali se lahko ti še kako pritožijo, v tokratni poletni tribuni.
V poletni radijski tribuni smo govorili o eni največjih naložb v kulturno infrastrukturo v državi, to je Mestni hiši kulture Rotovž, ki nastaja na Rotovškem trgu v Mariboru. O gradnji tega velikega centra kulture, kjer bodo sodobna knjižnica, galerija, mestni kino in prostori za druženje, tudi manjša kavarna, smo se pogovarjali z odgovornim arhitektom Rokom Žnidaršičem. Prepričan je, da bo nastajajoči center kulture spremenil življenje v mestu in ob kulturi in umetnosti povezal različne generaci...
Logopedov na severovzhodu naše države zelo primanjkuje, saj poteka tovrstni študij za zdaj le v Ljubljani. A senat Univerze v Mariboru je potrdil vlogo za akreditacijo tega študijskega programa tudi na Pedagoški fakulteti v Mariboru, tako da bi lahko, če bo NAKVIS izdal pozitivno odločbo, prve študente vpisali že v študijskem letu 2026/2027.
V tretji radijski oceni Festivala Lent smo se pogovarjali z direktorjem Narodnega doma Maribor Vladimirjem Rukavino. Je festival izpolnil pričakovanja? Kakšne izzive je prinesel? Kako so bile sprejete novosti? Od finančne in programske kombinatorike, različnih festivalskih vizij ustanoviteljice – občine in kulturnega zavoda, do direktorjeve prihodnosti in mandata. Avtor fotografije: Marko Pigac, Festival Lent, Narodni dom Maribor.
Nedavno so začele veljati spremembe zakonodaje na področju zaposlovanja tujcev. Prinesle naj bi hitrejše postopke pri zaposlovanju in več zaščite tujim delavcem. Med drugim so izboljšani pogoji za prihod visokokvalificirane delovne sile iz tretjih držav, uvedeno pa je tudi sezonsko delo tujcev v gostinstvu in turizmu.
V tokratni praznični radijski tribuni smo gostili dva nekdanja poslanca dveh parlamentov dveh sosednjih držav. Mariborčan Rudi Moge je bil poslanec državnega zbora Republike Slovenije, koroški rojak Karl Smolle pa poslanec parlamenta Republike Avstrije.
Pred dobrim mesecem sta Davorka Pregl in Srečko Vilar postala podžupana mariborske občine. V Poletni radijski tribuni predstavljava osrednje cilje, ki sta si jih zadala.
V že čisto poletni Radijski tribuni smo postavili v ospredje življenje na mariborskem Lentu. Slišali boste, kako gledajo na ta del mesta poznavalec vin, urar, umetnica in stanovalka, ki živi neposredno nad znamenito staro trto. Živeti in ustvarjati v tem delu mesta je privilegij, ki pa prinaša tudi nekaj slabosti....
V Radijski tribuni smo govorili o mariborskem letališču – o tem, kakšen vpliv ima trenutna infrastruktura na Maribor in njegovo okolico; kakšni so potenciali, kaj bi bilo treba narediti in ali gre za v celoti nasedli projekt ali zgolj za nebrušen diamant?
Mariborčane jezijo dotrajane ceste. Župan že dolgo napoveduje izvedbo masterplana za obnovo cest, a konkretnih podrobnosti še nismo slišali. Je pa nedavno prišla novica, da so načrt uskladili s predsedniki mestnih četrti in krajevnih skupnosti, v Radijski tribuni pa smo gostili vodjo komunalnega urada Andraža Mlakerja, ki nam je povedal, kako daleč je projekt.
V programu za preprečevanje in obravnavo zasvojenosti »Pogovorimo se«, ki deluje znotraj mariborske enote NIJZ, pripravljajo dan odprtih vrat. V največji meri se ukvarjajo z odvisnostjo od drog, v zadnjem času pa so v ospredju tudi težave zaradi čezmerne uporabe moderne tehnologije. V Radijski tribuni o tem, da pri zasvojenosti ni starostnih mej, kako prepoznati različne oblike zasvojenosti in kakšen je potek zdravljenja.
Kmalu bo začela veljati nova pravica – do dolgotrajne oskrbe, ki bo za uporabnike brezplačna. Kdo je do nje upravičen, kako se pravica uveljavi, kdaj jo bodo začeli izvajati, koliko ur na teden je bo posameznik lahko pridobil in kolikšen prispevek bomo zanjo plačevali vsi zaposleni in upokojeni?
Maribor in okolico pesti kronično pomanjkanje javnih najemnih stanovanj, tempo gradnje pa je bil zadnja leta letargičen. Državni in medobčinski stanovanjski sklad zdaj le začenjata nov investicijski ciklus, računata pa tudi na državne finančne spodbude. Kje gradijo stanovanja za starejše, kje jih načrtujejo za mlade in kdaj bo zrasla nova soseska na Pobrežju?
Mariborski Klinični center je sredi največjega naložbenega cikla v zadnjih desetletjih. Hkrati pa bolnišnica ne more izplavati iz negativnega poslovanja in dolgih čakalnih dob za paciente. Kakšni so aktualni izzivi osrednje regijske zdravstvene ustanove in kakšne rešitve zanje?
Tema Radijske tribune je bila trenutno stanje slovenskega gospodarstva. Naš bruto domači proizvod se je namreč v prvem četrtletju znižal, in naši gospodarstveniki in podjetniki opozarjajo, da se naša konkurenčnost zmanjšuje. Z gosti smo osvetlili vzroke za takšno stanje in spregovorili tudi o ukrepih – kakšni bodo oz. bi morali biti, da bi slovensko gospodarstvo spet spravili na pravo pot.
Organi mestnih četrti in krajevnih skupnosti naj bi lokalno samoupravo še bolj približali občanom, a imajo pri tem zelo omejene pristojnosti. Mariborska občina zato snuje določene spremembe na tem področju, ki pa so že naletele tudi na politične ovire.
Festival Borštnikovo srečanje v Mariboru je osrednji gledališki dogodek v Sloveniji, na katerem se pokažejo in tudi pomerijo najboljši gledališki ustvarjalci, tokrat po izboru selektorice Ajde Rooss. Prejemnici Borštnikovega prstana Nataši Barbari Gračner smo že lahko čestitati, prve predstave tekmovalnega sporeda pa bomo videli v soboto, dan po uradni otvoritvi. 60-letnica dogodka je priložnost, da spomnimo na njegove začetke, orišemo njegov razvoj in se zazremo v prihodnost. V oddaji so to sto...
Enajst civilnih iniciativ proti vetrnim elektrarnam, ki delujejo po Sloveniji – med njimi tudi s štajerskega konca – se je odločilo povezati v skupno iniciativo in enotno nastopiti proti državi. Po njihovem prepričanju gradnja vetrnic ni v javnem interesu, in da bi z njimi povzročili več škode kot koristi, tako za naravo kot ljudi. V Radijski tribuni smo soočili stališča za in proti vetrnim elektrarnam; povabili smo sogovornike iz iniciative, pristojnega ministrstva za okolje, podnebje in energi...
Številni Mariborčani se pritožujejo slabim stanjem cest. Po desetletjih čakanja pa bi lahko tudi na tem področju dočakali izboljšavo. Občina je namreč z mestnimi četrtmi dosegla soglasje o t. i. masterplanu za njihovo obnovo, zdaj pa išče še načine za realizacijo. Kako daleč so, nas je zanimalo v tokratni Radijski tribuni.
Partnerstvo za Dravsko kolesarsko pot je pomagalo uresničevati projekt tam, kjer je bilo treba v prepričevanje in prizadevanja vložiti nekaj več truda. Vse od leta 2016 ga je vodil Leo Kremžar, nekoč župan občine Miklavž na Dravskem polju, od minulega torka pa mu predseduje mag. Alan Bukovnik, župan Radelj ob Dravi. V oddaji smo skupaj z Urošem Rozmanom, direktorjem RRA Koroška spoznali delovanje in uspehe partnerstva ter izvedeli, kako se projekt nadgrajuje in kaj mu bodo v najbližji prihodnost...
V tednu prostovoljstva, ko je mariborska občina prvič prejela naziv prostovoljstvu prijazna občina, je temeljni cilj aktivnosti nevladnih organizacij ozaveščanje o vlogi in pomenu prostovoljstva. To smo izpostavili skupaj z gosti.
Potem ko se je v Mariboru zaradi odstopa Sama Petra Medveda izpraznilo podžupansko mesto, je župan Arsenovič napovedal kar dve novi – mesto podžupanje in podžupana. O tem razvoju dogodkov smo govorili v Radijski tribuni
Klinični psihologi in psihiatri mu močno nasprotujejo in pozivajo k njegovemu umiku. Psihoterapevti in zveza organizacij pacientov pa zakonski predlog podpirajo. Kakšni so argumenti kritikov in zagovornikov, kakšen Zakon o psihoterapiji potrebujemo, ali bo skrajšal čakalne vrste in kakšen naj bo, da bodo pacienti pomoč dobili hitreje in pri ustrezno izobraženih strokovnjakih? O tem v Radijski tribuni.
Preden se je začela obsežna obnova odseka Slovenske Konjice–Dramlje na štajerski avtocesti, je Dars napovedoval, da se bo pot za voznike tam podaljšala za največ pol ure. A zastoji so marsikdaj bistveno daljši. Da bi se izognili gneči, mnogi zapustijo avtocesto in se peljejo skozi Slovensko Bistrico, zato promet hromi tudi to mesto. Pretočnost pa se bo konec junija še poslabšala, saj bosta devetdeset dni namesto treh pasov na voljo le dva.
Mineva polčetrti mesec, odkar je mariborska občina uvedla celovito prenovo avtobusnih linij. Ta je namenjena povečanju učinkovitosti javnega prevoza, a je med številnimi občani povzročila tudi negodovanje. V tokratni Radijski tribuni smo preverili, kako se občina odziva na zahteve civilnih pobud, katere izboljšave še načrtuje in kaj o uspešnosti prenove kažejo podatki.
Teden Rdečega križa postavlja v ospredje tudi razmislek o vlogi organizacije danes in o stiskah s katerimi se humanitarci srečujejo pri svojem delu. Kako se spremenjene družbene razmere in vrednote odražajo na socialni državi in ali zmorejo pomagati vsem, ki prosijo za pomoč?
