Katehezo je pripravil duhovni pomočnik v Gorenji vasi v Poljanski dolini Simon Fortuna . Spregovoril je o spovedi in kakšno mesto ima v starosti ter pojasnil nekaj več o prazniku Karmelske Matere božje ter pomenu svetovnega dneva dedkov in babic.
V svetem letu se oziramo v zgodovino romanj in spoznali smo, da je romanje na svete kraje navzoče že zelo dolgo. Več vidikov zakaj romamo, nam je predstavil brat Jan Dominik Bogataj. Z romarico Egerijo pa smo se podali tudi v Sveto deželo.
Vsebina kateheze Zdravilna besedaje bila usmerjena v to, kako pomagati človeku, da se bodo njegove rane zacelile. Kako biti blizu prijatelju, sodelavcu ali otroku, ki je v stiski? Nekdo je vznemirjen, žalosten, prestrašen, jezen ali v šoku. Kaj lahko storimo? Se v zadregi umaknemo ali ponudimo svoj čas in ostanemo tesno ob drugem, ko mu je težko? Ključno je dobro poslušanje, ki ima nekaj zakonitosti.
Drža kot je Vera DA, Cerkev kot institucija NE, je velika skušnjava še posebej v časih, ko je Cerkev duhovno in moralno šibka. A sv. Frančišek nas s svojim zgledom življenja uči, da moramo ostajati znotraj Cerkve in živeti radikalno evangelij, kajti vsi krščeni sestavljamo Cerkev. Predvsem pa imamo istega nebeškega Očeta, zato smo si bratje in sestre po veri. Naš gost je bil generalni vikar minoritskega reda p. Igor Salmič.
Lurški kaplan in letošnji zlatomašnik g. Miro Šlibar je pripravil razmišljanje ob zadnji okrožnici papeža Frančiška Ljubil nas je. Del kateheze smo namenili tudi njemu osebno in njegovim spominom na 50 let duhovništva in služenja bolnikom.
Radijska kateheza, s katero smo bili v trinajstem stoletju. Izvedeli smo, zakaj se priporočamo svetemu Antonu Padovanskemu, če kaj izgubimo. Ali ste vedeli, da mu Portugalci rečejo Anton Lizbonski? Z nami je brat Miran Špelič.
Vemo, da so naša srca lahko ranjena, ko nas preplavijo močan strah, nemoč ali groza. Pri tem govorimo o notranji rani, včasih celo o travmi. Pomeni močnejši odziv na težko izkušnjo. To se lahko zgodi pri soočenju s smrtjo, pri resnih poškodbah, ločitvi, zapuščenosti, zavrženosti, posilstvu ali drugih izsiljenih spolnih dejavnostih. Naša notranjost je lahko ranjena tudi, če nam o slabi izkušnji govori nekdo drug, če posebej če to bližnja oseba. Zato je pomembno, da se naučimo izražati svoja čustv...
Sv. Frančišek Asiški še ni poznal v celoti molitve Zdrava Marija, kakor jo molimo danes, saj je dokončno prešla v rimsko liturgijo v 16. stol. Vendar pa ima Marija v Frančiškovi molitvi posebno mesto. Da se je Frančišek rad zatekal k Mariji, vidimo v njegovih spisih. Ohranjeni sta dve molitvi, ki kažeta na Frančiškovo pobožnost do Božje Matere. O njima nam je spregovorila šolska sestra sv. Frančiška Kristusa Kralja Martina Štemberger.
Romanje ni turizem niti vagabundstvo, temveč pot, ki pripelje človeka v stik z Bogom. V tokratni katehezi smo se v duhu odpravili na Ptujsko Goro, in tako omogočili bolnikom in starejšim, ki ne morejo več od doma, da na tak način opravijo svetoletno romanje. Baziliko in Marijo s plaščem je predstavil rektor svetišča minorit p. Toni Brinjovc .
Spregovorili smo o smislu trpljenja, o tem, kako ga Bog uporablja v našem življenju in zakaj v težkih časih težko verjamemo v Božjo ljubezen. Koristna je tudi meditacija, v kateri smo se odpirali za izkušnjo božje ljubezni, ki je najboljše zdravilo za rane iz preteklosti, izgubo zdravja ali bližnjih oseb, izgubo službe ali lajšanje stisk, ki jih prinašajo življenjska razočaranja. Z nami sta bila sodelavca Svetopisemske družbe Marko Ipavec in Melita Bevc .
V tokratni katehezi smo gostili s. Tino Dajčer , ki pripada šolskim sestram sv. Frančiška Kristusa Kralja. Z nami je podelila zadnji del življenja sv. Frančiška, ko je ob koncu življenja, napisal Hvalnico Stvarstvu. V njej je pokazal svobodnega človeka, ki slavi Boga v vsem - tudi v Sestri smrti. Človeka, ki ve, da brez odpovedi zameram in odpuščanja, ni miru in ne večnosti.
Tokrat nas je brat Miran Špelič popeljal skozi Origenovo razlago Matejevega evangelija.
Začenjamo nov sklop radijskih katehez z naslovom Zdravilna beseda v sodelovanju s Svetopisemsko družbo Slovenije. V prvi smo iskali odgovor na vprašanje: »V stiski sem in kako naj se rešim trpljenja?« Program katehez vključuje najboljše prakse na področju teologije, duševnega zdravja in poznavanja Svetega pisma. Vsakič bo vključeno tudi konkretno pričevanje posameznika o tem, kako ga je Bog rešil iz neke stiske in mu pokazal novo pot. Tokrat je svojo izkušnjo podelila Melita Bevc ....
Dve leti pred smrtjo in sredi sporov z brati, je sv. Frančišek na gori La Verna Boga spraševal, ali je imelo njegovo življenje smisel ali ne. V odgovor je prejel stigme ali Kristusove rane. Takrat je spoznal, da je ljubezen povezana s trpljenjem odpovedi. Minorit in dober poznavalec frančiškovske tradicije, p. Danilo Holc nam je odstiral globok duhovni pomen teh tednov, ki jih je Frančišek preživel na gori, saj ga je Bog sam nanje pripravljal že od spreobrnjenja naprej.
Gost kateheze je bil nekdanji bolniški župnik v UKC Ljubljana in rektor bazilike na Ptujski Gori p. Toni Brinjovc . Kot pomemben del komunikacije z bolniki in svojci vidi tudi trenutke, ko je potrebno povedati slabo novico. O pravilnih načinih posredovanja je poučeval tudi zdravstvene delavce, saj se je ob spremljanju bolnikov veliko koristnega naučil.
Fortunacijan Oglejski je živel v četrtem stoletju in je bil škof in avtor prvega latinskega komentarja evangelijev, ki ga je leta 2012 odkril avstrijski klasični filolog Lukas J. Dorfbauer. Pogledali smo v njegovo razlago evangeljskega odlomka o čudežnem ulovu rib in to potem, ko je Peter vrgel mrežo po Gospodovi besedi. Z nami je bil brat Miran Špelič .
Sv. Frančišek Asiški je po svojem začetnem spreobrnjenju odkrival globine molitve, še posebej slavilne in kontemplativne. V svoji gorečnosti je bil razpet med votlinami, kjer je molil, in cesto, kjer je oznanjal evangelij. Uči nas, da je Bog povsod, in da smo lahko vedno z njim, da smo mistiki v tem svetu.
Ob prazniku Lurške Matere božje in Svetovnem dnevu bolnikov smo slišali nekaj utrinkov sporočila papeža Frančiška in se poglobili v namen Dneva posvečenega življenja na praznik Svečnice. Osrednja gostja je bila usmiljenka, s. Metka Tušar, ki je leta 2021 zbolela za rakom možganov. V času zdravljenja se je močno opirala na Božjo besedo, saj je prepisala celotno Novo zavezo in se začela učiti na pamet Markov evangelij.
Fortunacijan Oglejski je živel v četrtem stoletju in je bil škof in avtor prvega latinskega komentarja evangelijev, ki ga je leta 2012 odkril avstrijski klasični filolog Lukas J. Dorfbauer. Pogledali smo v njegovo razlago nedeljskega evangeljskega odlomka. Z nami je bil brat Miran Špelič.
V letu Frančiškove Sončne pesmi bomo vsako četrto soboto v mesecu pripravili večerno katehezo. Naši gostje bodo bratje in sestre Frančiškovih redov. Pred Nedeljo božje besede in ob začetku Svetopisemskega maratona je s. Josipa Jurić FMM pred nas postavila sv. Frančiška in njegov odnos do Svetega pisma.
Čeprav se večkrat sliši, da upanje umre zadnje, pa to ne drži za kristjane, saj je za nas v Jezusu Kristus upanje, ki daje življenje do smrti in še čez. O kreposti upanja je ob začetku svetega leta v radijski katehezi za bolnike in starejše spregovoril stalni diakon Alojzij Štefan, ki že vrsto dela dela v skupnosti Srečanje, kjer skrbijo, da se zasvojene osebe vračajo v novo življenje.
Tokrat smo pogledali v življenje svetega Gregorja iz Nise in skušali razložiti molitev Očenaš, kakor jo je zapisal v Homilijah o Gospodovi molitvi sveti Gregor.
Na vrsti je bila že 67. radijska kateheza za bolnike in starejše. Ob koncu leta 2024 je g. Miro Šlibar predstavil letošnje vsebine in goste oddaje. Vsebinsko se je poglobil v sporočilo božične skrivnosti in božje ljubezni, ki se razodeva predvsem malim in preprostim dušam. Takšna je bila tudi sv. Marija Alacoque, ki je bila v 17. stoletju pobudnica češčenja Srca Jezusovega. O tej pobožnosti je nedavno papež Frančišek napisal okrožnico Ljubil nas je in je prav primeren uvod v jubilejno leto 2025....
Brat Miran Špelič je govoril o Ambroziju Milanskem, beseda pa je tekla tudi o spovedi.
V letu molitve s katerim se pripravljamo na obhajanje svetega leta 2025 boste slišali nekaj strani knjige Osnove krščanske duhovnosti, vabljeni k poslušanju.
V letu molitve (2024), s katerim se pripravljamo na obhajanje svetega leta 2025, ste slišali nekaj strani knjige Tomaša Špidlika OSNOVE KRŠČANSKE DUHOVNOSTI, kjer avtor knjige govori o molitvi. Tokrat je bil govor o osebni pobožnosti, s poudarkom na pobožnosti do Jezusovega Srca in Gospodovega trpljenja. Spregovorili smo tudi o križevem potu.
Župnik bolniške župnije UKC Ljubljana g. Anže Cunk je izpostavil pomen vere in upanja v večno življenje za kristjana. Pojasnil je pravi namen odpustkov, saj smo pred svetim letom 2025. Ustavili smo se tudi o pomenu Svetovnega dneva ubogih in o duhovnem sporočilu praznika Kristusa Kralja Vesoljstva in njegovem mestu v cerkvenem bogoslužnem letu.
Brat Miran Špelič nam je v tokratni katehezi povedal, kaj pravzaprav praznujemo na praznik posvetitve lateranske bazilike, ki je 9. novembra.
V letu molitve, s katerim se pripravljamo na obhajanje svetega leta 2025, boste v Radijskih katehezah slišali nekaj strani knjige Tomaša Špidlika: OSNOVE KRŠČANSKE DUHOVNOSTI , kjer avtor knjige govori o molitvi. Tokrat smo v njej govorili o meditaciji, pri kateri imajo svoj pomen tudi različna vprašanja, svojo vlogo pa ima celo domišljija.
Tokratno oddajo bi lahko strnili v nekaj pregovorov: Da je treba najprej pomesti pred svojim pragom, da je bolje najprej odstraniti bruno iz svojega očesa in šele potem, če sploh, odstranjevati iver iz očesa svojega brata in tretjič: Gospod, postavi stražo na moja usta. Prebirali smo besedilo sv. Janeza Zlatoustega, ki ga je razlagal brat Miran Špelič.
