Petkova centrifuga. Če bi se morali odlučiti za naj najpomemneši dogodek tega tega tega, to za gotowo. Toraj začete knovega šolski galita nele prinasu Sloveniji. Vsak prvi ali u našem letošnem primjeru drugi september prinasša z prmjembe novog upanje Patudi Skarbi.
Sloveniji, radi dvomi mosa mjivase, smo sa v novice pršavali, za kaj jedni zmet ključnih poklica u saki civilizirani družbitoraj u čitelski, splochu javnamo s navnomin srednem šolstvu, nidovoj spoštovan, nidovoj plačan, nideležan dovoj pomoči pri stojnih ustanovo. Negdani šolski ministr profesor Slavko Gabarjev, nedejljaskom pogovoro na Valu 202, u semo te imo dodav še naslednje.
Inko se na to nalužiše ne pripravelenosto, prav od svojde oposla na staršav, ki vrjamemo da ne vimo troke nam uz guil u šoli, temeljna uzgoja, je sprač tako čudno razumem ta svet vendere na staršav, če smo se odlučil imet o troke posu, potem smo u situaciju, katerismo, tani obetavna.
Svidajo demokratičnih družbak prav in nu ino da starši in skrbniki poliku zgojnega, kako je želiko doktor Gabar posla, lahko aktivno sodalujeo impomagajo da se otroci u šolach, naučijo čil večko ristnega impomim nega za žuljenje. Na splok je u pametnik s od obnih družbak sodalovani kljužda v spehat, pričem ir mora v saka strando sledno preozeti svojde odgovornosti.
Na islandi je s ošole in starši skupa iz drža onem in lokalnimi institucijami, že pred 20 letjama skupa izacili rešavati skupan problem. Hutm na dosniškin celo o troški alkoholizam, tervi soko rašili noskajenija in zlarab drugmed mladino. U svetem ilo na jasnik do govorih kogreza Šole in starša, tudi pislnih, ob začitku šoljska galeta denimo kogreza, chorole galis ali uživanje alkohola odrasljih doma.
Svoje dodala država širokov sklajenimi po stritvami za konodaje in kratnim povečanjem po nutbe za športnen kulturne da javnostim ladih. Nikaj letno sodalovani je dalo pričakovanne rezultate tako na področju javnega zdravajanj varnosti, kot tie pri pomoglja tudi k bojšemo ozračju u šolach. Zvišala pasaje tudi kakovo z družinskaga žuljenija. Povedano drugače, otroci in starši svo skupaj tvordno začelji preživlati več časa. Spirmenili se se tore tudi starši. Večinoma na bolje.
Blaski zvanovij sa ta teden občasno obogatili zvočno kuli so blaskega strategika firma, nekakš nega izložbenega okna slavijenske diplomacije. Degoda, ki sa opadav sprejavzijemom slavijenskega predsadovanja varnostem u svete u združenih narodov nekakšne sveta u nevlade. Ne le da je svetu krizji u krizije tudi varnostni svet, a ne to li kozar dislovenije.
Ali pala kozlovenija, kot nekakšna maih na meh kasila, ki je deo večije mehke, europejke unije in malo man mehke seveno atlanskevo jaske zvezenato, pomaga umiriti številne med narodne na petostin, končatica lukakšno vojno. Številju delegencij foruma som enili, da je upliu takšnih državlakh, kot tudi veči kot nichova politišna engospodarska specificna teža.
Inke je pri tem meja med moralnosti, oke je zagotova boga je za kakasno koli trajno autoriteto in pragmatičnosti obrezkaterina svetu vandarle negrje. Ne več praku prcandom mačega i dvignilova bilo nekdani podprecednici izraelske ulade cipi livni. Ta niveč politično aktivno, saj trenutno ne, inže dogo letna sprutuje desničarske mu prcedniku ulade izraila benja minuneta nekajo, še bolj panegovim skrajno desnim partnari mu ulade izkratka.
Cipi livni, nivečno izraelske ulade, nije odgovorna za zdajšne zdučina in stanje u gasi, ogorčenje nad nenimi v logami u preteklosti, pan nisporno, če tudi niprav do sljedno. Po teh kriterih, by morali izjavenega dialoga, sklučiti večino politiko izdržavljski, so kde je koli bil je u kakšnam oboroženem konfliktu, ali aktivlje pri karšitvah človikovih prvits.
Lako začnemo Europi, Eurazi, Uamerikach, Marnismo Sloveniji, Gustili, Vrha, Bush Putin, Marne Kateri, Slavinski, politiki, Neslavijo, Veljakovi, Svenezuele, Ali, Kube. Na bliva izražena stališča Cipi livni, so bil je za Marsikoga Teško, prebo Liva. Kako je Teško sprediti, da gdorkoli u tereristčnom napadu, Hamasa, Sedme, Ohtobra, Lani, Vidikon, Teksligi, Timnega, Palestinske, Gaudpora.
Za smislin i no lepšo prihodnostu smerjen dialog je pač treba je meti doberže Lodacim prcam, mjerno kriter dober živce. Še boješek o tih potribuješ pri poslušani učasih prazno in vizokoleteče zveničih govorov nekaterih naših politikov. Ana mjerno medisko u stvarianje historije, uklučno sprediranim moralnim ogočanem, kary pri Lublinovo rodje po polistov, desnih, levih in umesnih, je še slabša.
Alarm i zvonci so tate, da nazvonili u nemčije, kjer so na dežennih volitva huturingu, i največ glasovu večko tretino, dobili skrajno desni populisti alternative za nemčio. Nasaškom pasole za dober od stotak za ostali za konservativnimi karščanskimi demokrati.
Alternativa za nemčio skrtičso AfD je klasečn in nevarni primjer politišne skupine ki z populistčnimi parolami, te se zvočno naslanija ona gessla iznacistčna nemče, kako strokritizira neuspešne Berlinske u ladne stranke, ktoraj socialne demokrate zelenaj in liberalce, nič manpa karščanske demokrate. Na udaros oprcam zveznam i graciska politika ukrepi za zmanšanje upljiva pod nebnik zpremim, in podpora ukraini uvojni zlusio.
A je vdese za vzema za zašito-tarecjonalnih nemških vrednot kar koli tožeh pomeni. Uradno zakteva maneurope in strožje kiterije za prosijuce zmednarodno zašito. Na javnjih zborovanih pa je po gospom ogoče slišati sklike apšim izgnati, kar pa se na naša tudi na nemške državljane, ne nemškega rodu pomožnosti muslimanske vere. Našiki Jardinja s procurej nešo expositi sellersunt tudi quien sezed jese jer tevoljani。 nizadovoljna zdenjem stanjem.
Critiziro je tudi požarni zituziroma zavezav s ich drugih strank, ki so se je zavezalek nesodelovanju z AfD. Služba za zasčita v stavnosti u Turingu je AfD, že predleti ucenila zako skrajno desno, ter jo za radi možnega protiv stavnega delovania tudi nadzira. Pro možno je da bo v schotne imče, za radi močin, kratne izolirano s tji AfD, postav po drroče, po povne politične zmede.
In nele to, a je v denov schodnu imče uspešno nagovarja pred samm lade zaposlene, kisem sistem socialnih podpor za bres posalne zdikrivičan, kisem bo je u kinjanja delovnih mezarodice nešek konkurence u Azi. Greza mnog, kisosero deliži uz druženji neči, kisem nezpomniho žoljenja v diktaturach. Niti natsistične in shodno nečke komunistične inki, to je zimnogena za hodnu neče, nečuti oni kakrašne hvaližnosti za ogromna vlaganja v schot.
Pocutiose, kot odelit prezerti državljani druje kategorie, u regija, kot kodr se ljudje, nizanimivo zlasti ženske, še vedno se li ona za hod. Na demogravskou groženih področih je želja po ochranitvii tradicionalnih vrednot praviloma boli z razita. Za populisteki, u tradicijo radi, uvije oto, di kakšne zelo individualne, kradkorocne politične interese, pa je to najbojše možno luvišče. Za namječakso problemi nemškin dustri jo s ad obnom svetu še poslediko greza automobilisko zelo realni.
Pravo tato je poslavno vostvo največega jeurobskega proizvajalca automobilov Folk Swagen. Sicer druga na svetu za tojoto oznanilo, da se naopat prodaje automobilov u tegne odzvati z odpustanjem in zapiranjem tovarn, tudi u nemči. Folk Swagen samov nemči zaposljuje 120 000 ljudi u je najstih tovarnach. Do slajsobli taki okrepit tabu. Redna zaposljit je opri Folk Swagenoj veljala za meslivo. Zapiranje tovarno nemči je za vodstva podjetja in syndikate dogočasa veljala kodnikaj pa vsem nemogočega.
Anič več. Folk Swagen si še zdajnji opomogo od velike afer je dieselgate sa pravi na meščanja tajne programské opreme, ki je metestiranjem kazala manšaj spuste od deanski. Usetoje byla krjuda prešnjih vostav koncerna. Enako pa veljatu, di za več letno zamudavo razvojo elektrižnjih automobilov. Konkurensa i zedeanki tajeske je Folk Swagenje zdav najprejhitejla. Nimški bi satel in satiri Kurt Holski je predstoljetjem napisav, da nemets voz i auto za to, da dokaja da je ma prav.
Nikoliko ga snje pa je ustanovitov Folk Swagena, ledati 1947, intri rešat oddočinno podporu te danje rajskansler in u temelitelna cizma Adolf Hitler. Po drugi svatavni Vojnje Folk Swagenje se pravi ljudskovo zilo, postav u telešanja nemškega gospodarskega preporoda. In po prečni nemets se še vedno najraj je voz i z auto, pomožnosti na bencinskej ali dieselskipogon, vožnja pa dojemak oteno svojih temelnih prvits, ume itve pa svoj dakot gru poseg vanije.
Električne automobilizu se mi pomisliki vreteže zdavno je preze uvodstvo u dirki za prihodnost. Stavelski problemijo tem, da je naša doba vitelska industria zelo navezana na nemško automobiljska. Nimške napake za blodejn za mude upljivajo tudi na naše blago stanje. Slaba to lažba je, da je usesku pa i delno povezano zdogoletnim uspešnim modelom ki je pač delovalo, za to se moje bilote škoda povedati. Kartudi za meglija sneljši pogledna prihodnost, če tudi je na obzoriju.
In to za gotovalo veljatu izan našo lasno zgodbo šestega bloka termo elektrarni šoštan ki je u saju zametkih krpodobna folk svagno.
Da je naša naša navalo, da je bilo da bi iz rudnika lignite, ki je da je da je u kruch in identiteto šaleški dolini postarga lišetista kar lahko, da bi si recimo temu kupili še nekaj časa za nujeno celovito gospodarsko preobrazbo tega delaslovenije, kar pa je svojda prece je zahtevneša na loga, in zahteva prece je več vizionarstva politišnje eksperitnost in precem sodalovanja.
Mimo gradi teš šestje bi uz u sennju kar se do gailo z nimi najbor do danasnega dneže prece i draži, kot bi bilo pravo čas na dogo ročneša preobrazba doline in alternative priporezvodnije elektrišne enerije. Kodu se kažava pa je najbolj spretim za gotovo nudi tudi prece je več je možnosti za krtkorocne koristi. Akratkorocnost in kratko vidnost, ko greza interese je žavsod obnom svetu tako zelo pogosta tudi, če se vrno mozdeno uvodno temo pri uzgoj lastnih utro.
Da pa nebile intugre, tako za nemški kot u dislovenski na sanalni sport tarnali, usloveni imamo kar neke ljudi ki se nam svojem trudo minvoljosa zgled. Danimo, 9.40. franče, gora stirše ki zgodnega grada, strilac ki se spara v limpiskih igaru parisu, svojih četertih, še četertiču vrnoj zmedalio, a tokrat pervič zlato. Kođirdo prometne ne seriče je pred 14 leti, akci obovaldi agnozi, da bo dokonca življenje ostal hrom.
A se nidav, tate edan se od umovino vrnijukot paro limpiskih šampionu streljaniho, sto je, to je nego ovo sporučilo. Pred leti so bili objeti za mene za loslavi, danes sam olimpionik v osmjždata paro limpiskom edaliho, nekako sam poplačan za ovo struto drika, nije garani je involi,
to je vlaga v šport. Nekako sam hitropo, moja prometne ne seriče je spoznalo, da je treba življenje nikaj početi, vim da šport je najbojši zdravnik odločivson se za nega, valježnjom samo, da me dovi življenje, da me dov moč, samo podobo in pa dane 100 prili po nagrado, da se lahkovi se lim za celotnostovinio, da zlato medali, od ki se me pri nesov je spara iz. Centrifugos, vejstekaj oči se teden ožimala autor Igoriogen Bergant intonski tektik gaš per loborice. Džite se in u se dobro.