Nič o koncu šole in počitnicah, zato pa več o slovenskih vrednotah, obrambnih izdatkih in izdatkih na splošno. S ključnim vprašanjem: kaj je bolj patriotsko, da znaš streljati s puško ali pravilno postaviti vejico v stavku?
‘Dve zelo preprosti besedi - brezpogojna predaja. To pomeni, da mi je dovolj. Potem gremo vreči v zrak vse jedrske zadeve, ki so tam’ je sredi tedna svetu sporočil Donald Trump, le nekaj dni za tem, ko je po napadu Izraela na Iran pozival k pogajanjem. Ponavlja se iraški scanarij, ko ena država napade drugo, ker naj bi druga imela orožje, ki naj bi ogrožalo prvo. Ali ga res ima ali ne, pa sploh ni pomembno!
"To, kar se dogaja v družbi, se dogaja tudi v šoli," je povedala učiteljica slovenščine iz Gradca. Živimo v prekucnjenem svetu, v katerem umirajo nedolžni ljudje, ta svet se oborožuje za mir, vnuki žrtev genocida pa pred našimi očmi izvajajo genocid. Zaradi mladih in zaradi prihodnosti je treba reči in udejanjiti: "Zbogom, orožje, zbogom, pesti, nestrpnost in sovraštvo."
Nemški filozof Theodor Adorno, utemeljitelj frankfurtske šole, je trdil, da je napisati pesem po Auschwitzu barbarsko, saj se "prek principa estetske stilizacije nezamisljiva usoda vendarle kaže tako, kot da bi imela kak smisel". Seveda je poezija mogoča v najbolj nemogočih razmerah, ampak dejstvo je, da nas genocid zamaje v temelju naše človeškosti. Da to ni le beseda. Je groza, ki ostane, tudi ko se konča in tudi če je nočemo videti.
Medtem ko ljudje v Ukrajini in Gazi množično umirajo, celo stradajo, imamo doma privilegij razpravljati o morebitnem prostovoljnem končanju življenja, čeprav raziskava Slovensko javno mnenje kaže, da smo Slovenci v glavnem z življenjem zadovoljni. Kako bi ne bili, ko pa se imamo med razpadanjem sveta in vojnami v naši soseščini čas prerekat, ali je pobijanje in načrtno stradanje Palestincev genocid ali ne. Res živimo v privilegiranem okolju, saj si za odločitev o kakšnem privilegiju, denimo poko...
Avstrija je rešila evropsko srce in dušo. Takšni so bili na družbenih omrežjih odzivi na zmago avstrijskega predstavnika na sobotnem tekmovanju za pesem evrovizije. Za las je namreč prehitel izraelsko predstavnico. Istega dne so iz Gaze prihajala sporočila o lakoti in trpljenju civilnega prebivalstva v še eni od izraelskih ofenziv. Nekaj dni kasneje je prva voditeljica ene od evropskih držav v evropskem parlamentu izrekla besedo genocid. To je bila slovenska predsednica Nataša Pirc Musar. Kdo bo...
Putina, Zelenskega in Trumpa res ni bilo na carigrajskem diplomatskem plesu, a vendarle se Rusija in Ukrajina po treh letih neposredno pogovarjata o končanju vojne. Kakšna bo cena? Ameriški predsednik svojo ceno postavlja v visokih zneskih, s turneje po bogatih zalivskih državah se vrača z milijardnimi pogodbami v žepu. Pa pri nas? Vsi so zmagovalci referenduma, prešteli so se in štejejo naprej.
Že drugi dan konklava, po četrtem glasovanju, smo dočakali beli dim. Kardinali so za 267. papeža izbrali Roberta Francisa Prevosta. Dolgoletni misijonar, prvi papež iz Združenih držav in drugi, po Frančišku, ki ne prihaja iz Evrope, si je zaželel, da bi pozdrav miru vstopil v vsa srca, dosegel vse ljudi, vse narode, ves svet. Sporočilo miru je bila rdeča nit nagovora Leona XIV., naslednika soimenjaka, ki je na prelomu iz 19. v 20. stoletje veljal za spretnega politika, zagovornika delavskih prav...
Izteka se praznični teden. V jabolko razredne zavesti je zagrizel Gorazd Rečnik "Čeprav so se v nekaterih komercialnih medijih pojavile dezinformacije, da je porcija čevapčičev na Rožniku stala osem evrov, naši zanesljivi viri poročajo, da je delavski razred za to porcijo ob kresu dejansko moral odšteti devet evrov. In medtem ko ljudstvo, ki nima te sreče, da bi se med prazniki nastavljalo soncu na kakšni lepi plaži, odšteva kovance za pivo po štiri in čevapčiče po devet evrov, se svetovne polit...
V tokratni Centrifugi se bomo v tednu zvonenja spraševali, ali je svetu, kot ga poznamo, dokončno odzvonilo. Ali pa tudi ne?
V upanju na velikonočni čudež pregledamo ustaljene vzorce človeštva. Od Gaze do Sudana, prek drugega tira v politično kampanjo, evforije športa do 124 svetlobnih let oddaljenega planeta. Z zavedanjem Alberta Einsteina o tem, da je usoda človeštva popolnoma odvisna od njegovega moralnega razvoja. Teden komentira Gašper Andrinek. Tonsko opremila Mirta Berlan.
Kaj imajo carinske stopnje s Trumpovo ritjo? Šele ko mu jo je, po njegovih besedah, začel poljubljati ves svet, jih je zamrznil. Ker je najboljši pogajalec. S Kitajsko pa igra carinski pingpong, rezultat je ta hip 145:84. Ljubljanski župan Jankovič, nesojeni predsednik vlade pri nas, pa morda postane premier v Srbiji.
Carinik Trump se je v Rožnem vrtu Bele hiše zdel, kot bi ga generirala umetna inteligenca. Trumpov dan osvobodilne fronte je pozebel naše vrtove, mirni niso niti pingvini. Zanimivo je slišati žvižgače slovenske elite, še bolj spremljati ordiniranje prijateljev Janeza Janše in Zorana Jankovića. Raje moraliziramo, kot da bi premišljeno odpikali nasilje in se zares osvobodili neumnosti.
V centrifugi je Tatjana Pirc zavrtela zgodbe tega tedna o čakanju na mir, oboroževanju za mir, konstruktivnosti, izkoriščanju tujih delavcev, pokojninski in zdravstveni reformi, odpuščanju novinark in novinarjev ter ministricah, ministrih, ki obžalujejo, razumejo stisko in priznavajo, da je to, kar se dogaja, zaskrbljujoče gledati. Po letu 2041 bo vse drugače.
Da korupcija ubija, smo od blizu videli na Balkanu. Nazadnje v makedonskih Kočanih, kjer je v požaru med koncertom v klubu brez uporabnega dovoljenja umrlo 59 mladih ljudi. Še prej v Srbiji, kjer se je zrušil nov nadstrešek na železniški postaji v Novem Sadu in pod seboj pokopal 15 ljudi. Zato ni nič narobe, da so ljudje najbolj občutljivi prav na skorumpirano politično oligarhijo, ki ji za nameček niso tuji populistični slepilni manevri in ji to sporočijo tudi na ulicah in trgih. Kajti ta polit...
Doktrina šoka, vladanje z motorno žago, kaos. Tako v zadnjih tednih opisujejo preobrat v politiki Združenih držav Amerike. Nekaj pravil krasnega novega sveta že poznamo. Odločitve sprejema vladar, njegovi sorodniki, poslovni partnerji in zavezniki. Ekonomska moč države šteje, a brez jedrskih konic v skladišču težko dobi prostor za mizo odločevalcev. Nevladne organizacije, kritični mediji in civilna družba so nepotrebni in škodljivi. V takšni novi realnosti se stopnjuje predvolilni boj v Slovenij...
Vtis je, da se vsak teden zgodi ogromno povsem novega in nepričakovanega. A stvari se bolj stopnjujejo, kot pa vznikajo na novo. Ob napadu na Ukrajino pred tremi leti, ob vsej kompleksni zgodovini dogodkov, ki so pripeljali do tja, smo lahko slišali tudi, da je napadena ne Evropa, ampak evropska demokracija. Evropske vrednote. Socialna varnost, človekove pravice, pravna država, urejeno šolstvo, zdravstvo – sistemi solidarnosti. Zgodovinarjem prihodnosti vsekakor ne bo lahko iz današnjih časov ra...
V današnjem svetu je težko ločiti zrno od plev, celo dobro od slabega, saj na vsakem koraku naletimo na relativizacije. Če je z resnim obrazom mogoče trditi, da so besede in početje ameriškega predsednika dobrodošel in nujen odgovor na vse mogoče krize, potem lahko z enako gotovostjo rečemo skoraj vse. Tudi zato so v takšnem trenutku potrebni ljudje, ki rečejo bobu bob in ne upognejo hrbta pod vsakim udarcem.
V Petkovi centrifugi popišemo aktualne trende v vse bolj negotovi dinamiki mednarodnih odnosov in v pričakovanju znatnih sprememb v razmerjih moči svetovnih veselil, ki po totalnem avtokratskem prevzemu vojaško najmočnejše države na svetu (ZDA) pretijo svetovnemu miru, opominjamo, da smo velik del dandanašnjega dogajanja že doživeli: tik pred drugo svetovno vojno.
Medtem ko si v Evropi v meglenem vzdušju zaspano manemo oči, se zdi, kot da so ogromna globalna nihala nad našimi glavami v skrajnih pozicijah in tik pred tem, da zanihajo. Kam nas bo neslo, ni znano. Bo kaj priletelo naravnost v nas?
Luka v Lakerse, Janković z Vučićem, Gaza Trumpu. Megalomanski posli, igre in interesi različnih čednosti. Velikokrat spremljamo brutalne dogodke. In ne reagiramo. Zato je prav, da smo kritični in angažirani, ker vendarle ne moremo molčati. Saj življenje ni žajfnica.
Nek relativno znan ameriški politik je nekoč rekel, da veliki dogodki običajno potekajo po podobnih scenarijih: "Najprej začne padati mrak, šele potem pride trdna tema." Ta Centrifuga se ukvarja ravno s tem, kako mračno je trenutno zunaj.
Rudarska nesreča v jami Preloge je pretresla Velenje in Zasavje, kjer so še zadnji obratujoči slovenski rudniki. Včasih je človek, kljub napredku tehnologije, nemočen pred naravnimi silami. Iz sveta je dobra novica vsaj, da premirje v Gazi še vedno drži. Se bo obdržalo, da bo ta izmučen del Palestine dočakal trajni mir? Ves svet pa se sprašuje, kako bo ravnal 45. in 47. predsednik ZDA Donald Trump, ki je prisegel v ponedeljek in s svojimi prvimi ukrepi temeljito spremenil ameriško politiko.
Čuden teden je za nami. Zgodilo se je veliko prelomnega, široko odmevnega, a vse kar se je v njem zgodilo bo svojo vlogo in pomen pokazalo šele v naslednjih tednih in mesecih. Najbolj odmevna je bila tokrat novica o premirju, o miru, ki naj bi po 467 dneh končno zavladal v Gazi. Ko smo nehali upati, se je torej vendarle izkazalo, da optimizem ni vedno in povsod zgolj znamenje naivnosti.
Veliki bi še več ozemlja, vplivni bi radi svoja omrežja razširili, bogati imajo premalo. Nasilneži vseh vrst so na pohodu. V tesnobnem svetu se vendarle ne gre povsem prepustiti strahu, ki hromi, obenem pa bi se veljalo izogniti naivnosti. Sliši se enostavneje, kakor v resnici je. Viri: Eppur si muove - In vendar se vrti: Sudan, vojna, ki nas ne zanima In the Gaza Strip, children have endured devastating hardships since October 2023 Ars aktualno: Genocid - beseda leta 2024 Dogodki in odmevi: Vla...
Ker je ogromno ljudi med prazniki pojedlo ogromne količine prehranskih produktov, vključno z raznimi strupi in sladkorjem, je čas za centrifugalno razstrupljanje.
To je zadnja radijska žehta v letu 2024. Namočili smo umazano perilo, ga zmencali, temeljito oprali, odstranili madeže in smrad. Med pranjem smo izvedeli, kaj jezi predsednika vlade in da je notranji minister popikan. Navdušila in ganila nas je mlada junakinja Tinka, ki se je že dvakrat spopadla z rakom. Sporoča nam: "Imejte v mislih, da za vsakim dežjem vedno posije sonce."
Odhajajoči teden nam je spet pokazal prepirljivost našega političnega prizorišča. Vsi se seveda trkajo na prsi, koliko naredijo za našo domovino, kako je vlada slaba, ali kako je opozicija nesposobna, odvisno pač, s katerega brega vpijejo na svoje politične nasprotnike.
Ta teden smo zaznamovali svetovni dan človekovih pravic. Na dan, ko bi morali slaviti ta civilizacijski dosežek, zgrajen spoznanjih najtemačnejše zgodovine, smo se morali soočiti s zavedanjem, da je bila samo v zadnjem letu dni pravica do temeljne človekove pravice – do življenja – odvzeta več deset tisoč otrokom, ženskam in starostnikom. Medtem ko je mednarodno kazensko sodišče izdalo nalog za prijetje Benjamina Netanjahuja zaradi vojnih zločinov, človekoljubne organizacije pa celo utemeljujejo...
Trgovina z orožjem cveti kot še nikoli. Vojaški izdatki so se na svetovni ravni povečali že deveto leto zapored in skupno presegli 2400 milijard ameriških dolarjev. Agencije Združenih narodov pa bodo v prihodnjem letu lahko pomagale le dvema tretjinama ljudi, ki pomoč potrebujejo, saj je svetovni humanitarni sistem preobremenjen in finančno podhranjen. Podatka o razcvetu oboroževanja ter finančni podhranjenosti in impotentnosti najbolj univerzalne svetovne organizacije skupaj povesta – ne le o t...
