Nina in Gašper Beguš sta predavatelja in raziskovalca na Univerzi v Berkeleyju v Kaliforniji. Raziskovalno se ukvarjata z jezikom oziroma s humanistiko v povezavi z umetno inteligenco. Gostili smo ju v oddaji Jezikanje, za tiste, ki vas tema zanima, pa v posluh ponujamo še daljši pogovor z njima.
Kaj vse v jezikoslovju oziroma v jeziku (lahko) počne umetna inteligenca, bosta razložila Nina in Gašper Beguš, raziskovalca in predavatelja na Univerzi v Berkeleyju. Nina se med drugim ukvarja z raziskovanjem klišejev, ki jih pri generiranju besedil zelo rada uporablja umetna inteligenca, Gašper pa s sodelavci razvija modele, ki se učijo jezika na podoben način kot ljudje in tako omogočajo raziskovanje razvoja človeškega jezika in jezika živali. Daljšemu pogovoru lahko prisluhnete tu ....
V prenovljenem gradu Štanjel so odprli prvi Muzej slovenskega jezika in knjige. V njem se lahko med drugim pogovorite z avatarjem Primoža Trubarja, s časovnim strojem obiščete preteklost, spoznate slovenska narečja in zanimiva jezikovna pravila, napišete besedilo v brajlici, se naučite slovenskega znakovnega jezika in živo vidite, kako majhne so bile Vodnikove Ljubljanske novice. Muzej skupaj raziščemo v tokratnem Jezikanju.
Sergio Cabello je Španec, ki se je pred 20 leti zaradi ljubezni preselil v Slovenijo. Slovenščino se je začel učiti skupaj s svojimi otroki in se zato nekajkrat znašel v nerodni situaciji, ko je v formalnem okolju nevede uporabil kakšno otroško pomanjševalnico. Sergio je sicer profesor matematike. Predava na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko in prva leta so mu izziv pomenili tudi matematični termini. Nekaj mesecev je potreboval, da je ugotovil, da v matematiki drevo nima korenin, amp...
Tokrat gremo po sledeh vsebin, prilagojenih s tehnikami dostopnosti. Govorimo o lažje razumljivi slovenščini, o zvočnih opisih in o opisnih podnapisih. Obiskali pa smo tudi ljubljanski Mestni kino Kinodvor, kjer so pred približno letom dni zagnali program Dostopnost, v okviru katerega pripravljajo projekcije filmov, ki so tehnično prilagojeni za ljudi z okvaro sluha in vida. Zapiski: Več o temah, povezanih z dostopnostjo, lahko izveste na dostopno.si , kjer se nahaja tudi zbirka TV vsebin, oprem...
V novicah od začetka ruske invazije na Ukrajino večkrat poročamo o gospodarskih sankcijah proti Rusiji. Je pa vojna v Ukrajini povzročila spremembe tudi na mnogih drugih področjih, na primer kulturnem in jezikovnem. Kakšen je odnos do ruščine v državah, ki se počutijo vojaško, pa tudi kulturno ogrožene od svoje velike sosede? Vprašanje, na katero odgovarja tokratno Jezikanje.
V Slovenijo se je preselila pred nekaj leti, ne da bi znala besedico slovensko. Danes je ona tista, ki ljudem s podobno zgodbo pomaga pri učenju novega jezika in vklapljanju v družbo.
Ina Poteko je mlada raziskovalka na Oddelku za slovenistiko ljubljanske Filozofske fakultete, ki raziskuje jezik na družbenih omrežjih in v zasebni komunikaciji. V tokratnem Jezikanju se z njo pogovarjamo predvsem o naši zasebni komunikaciji. Kaj vse vpliva nanjo, koliko je v njej angleščine ter kako vpliva na knjižno slovenščino.
Dave Ryan je Irec, ki se že več kot desetletje "bojuje" s slovenščino. Njegovo pot učenja slovenščine smo lahko spremljali tudi v skoraj 300 epizodah radijske igre Dave's Challenge: Let's learn Slovene na Radiu Si, na katerem dela tudi kot novinar. Kakšno je danes njegovo znanje slovenščine in kaj mu še vedno povzroča preglavice, izveste v tokratnem Jezikanju.
Tadej in Ajda opozarjata na jezikovne posebnosti, zanimivosti, posebne primere rabe jezika in razširjene napake. Tokrat o tem, zakaj prometna nesreča praktično nikoli ni nesreča, ampak trk, trčenje oziroma kaj tretjega.
Pozdravljeni, Jezi-kalke in Jezi-kalki! Tadej in Ajda tokrat jezikata z lektorskima kolegoma s Televizije Slovenija Petro Jordan in Rokom Dovjakom. Tema so kalki. "Opažava res zelo veliko strukturnih kalkov. Se pravi, besedne zveze ali besedni red, ki imajo popolnoma angleško strukturo, čeprav jih pišemo po slovensko. Kar na nek način pomeni, da že razmišljamo po angleško," pravi Petra Jordan.
Ljubljana je pretekli teden gostila prevajalce in tolmače z vsega sveta. Prevajalska in tolmaška skupnost je razpravljala o dveh ključnih izzivih stroke: o moči besede in inteligentni prihodnosti.
Tokrat predstavimo pomladne novosti, ki so jih "zakuhali" na Centru za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani. V ospredju sta spletna portala Igre in Šolar . Na prvem najdemo izobraževalne jezikovne igre, drugi pa nam lahko pomaga pri preverjanju jezikovnih napak. Dobili pa smo tudi nove različice slovarjev Sopomenke , Kolokacije in SLOGOST ....
"Če poznamo zgodovino jezika, se veliko izjem, nepravilnosti, posebnosti, ki se jih moramo naučiti na pamet, jaz temu pravim 'razizjemi', in jih bolje razumemo. In s tem seveda ne obremenjujemo toliko možganov," pravi jezikoslovec dr. Matej Šekli. Zato smo v tokratnem Jezikanju ponovili, kaj so praslovanščina, stara cerkvena slovanščina, Brižinski spomeniki in karolinška minuskula.
To ni lažni alarm, prav zares je izšel prvi slovenski Gasilski terminološki slovar. O njem jezikajo podporna člana prostovoljnega društva ustvarjalcev Jezikanja in sourednica slovarja Mateja Jemec Tomazin. Na pomoč!
Na svetovni dan sluha govorimo oziroma kretamo o tem, kako se slovenski znakovni jezik razlikuje od slovenščine. Gostimo gluho novinarko Valerija Škof, glas ji je posodila tolmačka Mojca Korenjak. Na fotografiji novinarka Valerija Škof (levo) in tolmačka Mojca Korenjak (desno).
V spomin bengalskim študentom, ki so se leta 1952 v Pakistanu srčno zavzeli za bengalščino, 21. februarja obeležujemo mednarodni dan maternega jezika. Zatorej se s tremi slovenskimi zamejci iz okolice Trsta in Celovca sprašujemo, kakšen je položaj slovenščine v zamejstvu.
Prvič v novem terminu, nikakor pa ne prvič s temo, ki valovske jezikalce vznemirja že od nastanka oddaje. Tuje jezike imamo v naši oddaji zelo radi, skoraj tako kot tokratna gostja Ramona Irgolič, ki smo jo sicer imenovali poliglotka, čisto tehnično pa je že hiperpoliglotka.
"Imamo dober zgled severnih držav, kjer so zelo na hitro uvedli angleška predavanja, Nizozemska recimo. Tam zdaj prehajajo nazaj na nizozemščino, ker so ugotovili, da njihovi diplomanti enostavno ne znajo jezika svojega naroda in imajo zaradi tega težave z zaposlitvijo," izpostavlja dr. Monika Kalin Golob. V katerem jeziku bi morali študenti poslušati predavanja? Kaj bi prehod na angleščino pomenil za slovenščino kot naš materni jezik? Bi res postala jezik drugega reda? Ali bi s tem pridobili ve...
Kakšen jezik naj govorijo liki v slovenskih filmih in serijah? Tadej in Ajda debatirata s strokovnjakoma na področju teorije in prakse, z jezikoslovcem dr. Borisom Kernom in režiserjem Metodom Pevcem.
Raziskovalci na Centru za jezikovne vire in tehnologije gradijo veliki jezikovni model za slovenski jezik. Ime mu bo GaMS. Da bo GaMS dobro deloval, pa potrebujejo 40 milijard besed, zato vabijo k sodelovanju prav vse. Več besed zberejo, bolje bo GaMS deloval. Zbirajo kratke zgodbe, seminarske naloge, eseje, elektronsko pošto, dnevniške zapise. Zapiski: Besedila lahko oddate s spletnim obrazcem na spletni strani povejmo.si . Z GaMS-om lahko poklepetate tu . Septembrska oddaja Jezikanje: Generati...
Tadej in Ajda s pomočjo Besedomata preverjata svoj besedni zaklad. Ne gre le za zabavno igro, v kateri se lahko preizkusite prav vsi, ampak tudi za množično raziskavo poznavanja besedišča. Raziskovalec na Oddelku za leksikologijo na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU dr. Andrej Perdih pa pojasnjuje, kaj nam bodo razkrili rezultati raziskave. Besedomat najdete tu .
Tadej in Ajda s kolegi iz dnevnoinformativnega programa Televizije Slovenija klepetata o "jezikanju" novinarjev in voditeljev. Sogovorniki so novinar in voditelj Saša Krajnc ter lektorja Olga Tratar in Rok Dovjak.
Ajda in Tadej sta se lotila jezikovne inventure leta 2024. V goste sta povabila dva človeka, ki skrbita za dva različna izbora besed leta. To sta dr. Simona Klemenčič, etimologinja na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, in dr. Iztok Kosem iz Centra za jezikovne vire in tehnologije na Univerzi v Ljubljani.
Tadej in Ajda opozarjata na jezikovne posebnosti, zanimivosti, posebne primere rabe jezika in razširjene napake. Tokratna strokovna gostja je meteorologinja na Agenciji Republike Slovenije za okolje Veronika Hladnik Zakotnik, ki razloži, kako številke pretvarja v besede.
O tem, kako se dobro pripraviti na javno nastopanje in kako pripraviti dober govorni nastop, ki bo zvenel prepričljivo in kar se da naravno, se pogovarjamo z izkušenim radijskim in televizijskim voditeljem Boštjanom Romihom. Tokrat o mimiki in telesni govorici.
O tem, kako se dobro pripraviti na javno nastopanje in kako pripraviti dober govorni nastop, ki bo zvenel prepričljivo in kar se da naravno, se pogovarjamo z izkušenim radijskim in televizijskim voditeljem Boštjanom Romihom.
Od 1. novembra morajo tujci v Sloveniji za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine opraviti tečaj slovenščine na preživetveni ravni. Kakšna raven je to, komu je namenjena in kje kandidat opravi tečaje ter izpit?* *Prijavnica je na spletni strani jezikovne šole Didaktum, priložiti pa je treba še potrdilo upravne enote.
Matej Sedmak je lastnik jezikovne šole, in kot pravi sam, poliglot začetnik. Pogovor lahko začne v osemnajstih jezikih. Pravi, da se ljudje ne delimo na tiste s talentom za usvajanje jezika in na tiste brez talenta, da odrasli ljudje hitre usvajamo tuje jezike kot otroci ter da sam vedno išče metodo, s katero bo jezik obvladal čim hitreje in s čim manj napora, ker se šteje med tiste bolj lene poliglote.
Ime ji je Monika in obožuje branje in knjige. Datuma začetka te ljubezni ne more določiti, saj traja že od nekdaj. Knjige so bile in še vedno so njeno zatočišče, njene prijateljice, najljubši vonj in priložnost za potešitev njene neskončne radovednosti. Izkušnje z branjem je prek spleta začela deliti po enem od rojstnih dni, ko so ji prijateljice kupile spletno domeno vonjpoknjigah.si
