Roger Penrose: O modi, veri in fantaziji v fiziki

Gost v tokratni Frekvenci X je bil Roger Penrose, zelo eminentno ime svetovne matematične fizike, ki se ga velikokrat omenja v povezavi Stephenom Hawkingom. Penrose je v svoji dolgi karieri pomembno prispeval predvsem k teoriji splošne relativnosti, je pa tudi avtor tako imenovanih Penrose-Hawking teoremov o singularnostih, ki so mu prinesli Nobelovo nagrado in ki pravijo, da se črne luknje tvorijo iz zelo splošnih pogojev sesedanja materije ter da se v središču črne luknje ustvari singularnost v končnem času. V oddaji se z njim sprašujemo tudi, kaj je v sodobni fiziki moda, kaj vera in kaj fantazija, dotaknemo se tudi vprašanja, kako pri umetni inteligenci 'izračunati' razumevanje in kako enigmatična je fizika možganov.

Kot je o njem zapisal dr. Sašo Grozdanov s Fakultete za matematiko in fiziko v Ljubljani, je Penrose v svoji dolgoletni karieri med vsemi svojimi dognanji pomembno prispeval predvsem na področju matematične fizike v teoriji splošne relativnosti, ki opisuje gravitacijo z vidika diferencialne geometrije prostora-časa. Med bolj znanimi dosežki so njegova neenakost, ki ji mora zadostiti masa celotne snovi v vesolju, teoretični proces za ekstrakcijo energije iz vrteče se črne luknje ter še nedokazana domneva, da gole singularnosti prostora-časa niso dovoljene in da morajo biti vedno skrite za horizonti, ki so enaki tistim, ki omejujejo črne luknje. Poznamo ga tudi po t. i. Penrose-Newman formalizmu, tvistorskem prostoru in po izumu izjemno uporabnih diagramov, ki omogočajo slikovno reprezentacijo in obravnavo kompliciranih geometrij, ki se pojavljajo pri črnih luknjah in v kozmologiji.

Strokovni pregled: dr. Sašo Grozdanov
Bral je: Matej Rus

Pogovor v izvirniku (v angleščini).